Nemčija beleži največje število kaznivih dejanj, motiviranih s skrajno desno ideologijo

Nemška policija je v lanskem letu zabeležila več kaznivih dejanj nasilja, ki izhaja iz skrajno desnih političnih ideoloških prepričanj, kot leto prej, poroča nemški dnevnik Der Tagesspiegel. Zabeležili so toliko nasilnih dejanj desničarske narave, kot jih ni bilo od leta 2016.

Kot izhaja iz podatkov, do katerih je dostopala nemška tiskovna agencija dpa, je so posamezne zvezne dežele Zveznemu kriminalističnemu uradu (BKA) za leto 2025 skupno prijavile 1.599 tovrstnih kaznivih dejanj, v večini primerov pa je šlo za povzročitev telesnih oziroma hudih telesnih poškodb.

Leto prej so zvezne dežele zabeležile 1.488 nasilnih dejanj, leta 2023 pa je policija zabeležila 1.270 nasilnih dejanj, ki so izhajali iz desničarsko motiviranega ozadja, še navaja časnik. Ob tem pa opozarjajo, da se pogosto motivi za nasilna dejanja ugotovijo oziroma razkrijejo šele naknadno, torej bi se lanskoletno število prijav sčasoma lahko še povečala.

Ob tem pa pri osrednjem, sicer liberalno usmerjenem nemškem časniku navajajo še zanimiv podatek, da je število vseh kaznivih dejanj, za katerimi so ugotovili desničarski motiv, lani sicer rahlo upadlo. Policija je namreč zabeležila 42.544 kaznivih dejanj, leto prej pa 42.788. V tem primeru so kaznivim dejanjem nasilja prišteta tudi druga kazniva dejanja, pri katerih so bili storilci motivirani z desničarsko ideologijo.

Kot še pojasnjujejo pri Tagesspieglu, so tipična kazniva dejanja s političnim motivom omalovaževanje države in njenih simbolov, spodbujanje k nasilju ali razžalitev. Med nasilna kazniva dejanja pa spadajo na primer umori, telesne poškodbe, kršenje javnega reda in miru, nevarno motenje cestnega prometa, protipraven odvzem prostosti in kazniva dejanja upora.

Mecklenburg-Predpomorjansko v samem vrhu

Relativno gledano je še posebej veliko število nasilnih dejanj desničarske narave zabeleženo na vzhodu Nemčije. Glede na število prebivalcev pa policija lani v nobeni zvezni deželi ni zabeležila toliko kaznivih dejanj desničarske narave kot v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Kot je ob sklicevanju na podatke, ki so jih posredovale zvezne dežele, sporočila zvezna vlada, je ta zvezna dežela lani na 100.000 prebivalcev zabeležila 145 takih dejanj.

Za Saško-Anhalt je policija ugotovila 142 desničarsko motiviranih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. V Brandenburgu je bilo s 139 povprečje skoraj enako visoko, v vseh treh zveznih deželah pa tudi znatno nad povprečjem. V povprečju so namreč v Nemčiji zabeležili 51 desničarsko motiviranih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev.

Najnižjo pogostost sta lani zabeležili Bavarska in Baden-Württemberg, vsaka s po 28 kaznivimi dejanji.

Kot ob tem še opozarjajo pri Tagesspieglu, ne gre spregledati podatka, kako intenzivno v posameznih zveznih deželah policija preiskuje domnevno politično motivirana kazniva dejanja.

Ko so v Brandenburgu leta 2024 zabeležili znaten porast tovrstnih dejanj, so varnostni organi takrat to dejstvo pripisali "naraščajoči grobosti in brutalizaciji političnega spora v Nemčiji". Razloge za povečanje števila politično motiviranih dejanj pa so iskali tudi v deželnih volitvah, ki so takrat potekale.

Zadnji obrambni val

Med nasilnimi dejanji, ki jih je zvezno ministrstvo za notranje zadeve izpostavilo med primeri preteklega leta, so tudi posebej hudi požigi. Za te naj bi bila v veliki meri odgovorna skupina deloma zelo mladih desničarskih ekstremistov, združenih v organizaciji Zadnji obrambni val (nem. Letzte Verteidigungswelle).

Januarja 2025 so člani organizacije denimo napadli center za prosilce za azil v Schmöllnu v Turingiji, dva člana skupine pa sta s pirotehničnimi sredstvi poskušala požgati stavbo. Ko so na kraj prišli policisti, so bile po stenah centra narisane svastike in gesla, kot je "Tujci ven". Člani organizacije so obtoženi tudi načrtovanja drugih požigov in bombnih napadov na nastanitvene objekte prosilcev za azil in objekte samooklicanih "političnih nasprotnikov".

Živeti demokracijo!

Ferat Kocak, politik levičarske stranke Die Linke, zvezni vladi očita, da se ne odziva ustrezno na skrb vzbujajoče razmere na področju desničarskega nasilja. "Vsaj štirje primeri bi se lani lahko končali smrtno," pravi poslanec iz Berlina.

Zvezna vlada medtem zanika grožnjo in hkrati z načrtovanimi ukinitvami programa Živeti demokracijo! (nem. Demokratie leben!) ukinja prav tiste preventivne in izobraževalne projekte, ki bi lahko tej grožnji nasprotovali.

Program namreč že od leta 2014 podpira projekte za demokracijo ter za boj proti ekstremizmu, rasizmu in antisemitizmu. Zvezna ministrica za družino Karin Prien (CDU) pa je napovedala, da se bo podpora za okoli 200 projektov v okviru programa ob koncu leta iztekla. Kritiko zaradi ukinitve so izrazili ne le Zeleni in Levica, temveč tudi koalicijski partner SPD.